15. dan: Zadnji dan pouka

Zjutraj nas je s kombijem pred hostel prišla iskat profesorica Eija. V šoli smo se takoj odpravili v laboratorije, kjer smo nekateri še opravili destilacijo, ki nam je v petek ni uspelo dokončati. Nato pa smo preverili čistost produkta oz. če smo sploh dobili to, kar smo iskali (tert-butil klorid). To smo storili tako, da smo naredili refraktometrijo in pa IR-spektometrijo. Podatke za tert-butil klorid smo dobili na internetu in jih nato primerjali z našim podatki, ki smo jih dobili z IR-spektometrijo in refraktometrijo. Ugotovili smo, da smo bili pri delu bolj ali manj uspešni. Jaz in moj finski kolega Sami nisva dobila dobila čistega tert-butil klorida, najbrž zaradi predolge destilacije. Odšli smo še na zadnje šolsko kosilo, nato pa smo se od finskih dijakov poslovili in jih povabili v Slovenijo. Profesorica Eija pa nas je povabila na poslovilno večerjo.





Popoldne smo že pakirali in pospravljali (mi fantje) našo razmetano sobo. Z Joštom sva odšla še po nakupih ''za domov'', kupila sva finske bombone, finsko kavo Juha in pa tipično finsko rženo sladico mämmi. Popoldne nas je presenetila tudi močna snežena ploha, ki pa ni trajala dolgo. Petnajst do petih, ko smo se odpravili na večerjo, se je že zjasnilo. Profesorica Eija in laborantka sta nas peljali v prestižno restavracijo v mestno hišo. Tam smo od natakarja izvedeli še nekaj zanimivosti o mestni hiši. Zgrajena je bila leta 1815, poleg običanjih stvari, ki so v mestnih hišah, pa ima tudi restavracijo, ki deluje od leta 1991, zapor in pa ''gasilsko sobo'', saj je mestna hiša pogorela že kar petkrat. Po okusni večerji, sam sem jedel goveji file s pečenim krompirjem, finskim modrim sirom, češnjevo omako in pečeno čebulo, je sledila še odlična sladica - sorbet iz finskih borovnic, prelit z belo čokolado. Po večerji nas je Eija pospremila do hostla, tam smo se tudi objeli, se poslovili, jo povabili v Slovenijo in se iskreno zahvalili za vse. Eija je skrbela za nas od prihoda v Pori, ko nas je pričakala na želežniški postaji, pa vse do poslovilne večerje. Res so lepo skrbeli za nas, zato je bilo slovo kar malce težko, čeprav smo se vsi veselili odhoda v toplo in zeleno Slovenijo.



Zvečer smo se z Joštom, Žigo in z nekaj finskimi dijaki odpravili na biljard. Ugotovili smo, da so Finci prav prijetni ljudje, ko se sprostijo, za to pa potrebujejo kar nekaj časa. Po nekaj odigranih igrah smo se poslovili še od njih. Zahvali smo se jim za vse in jih še enkrat povabili v Slovenijo, zagotovili so nam, da se še vidimo in da smo pri njih vedno dobrodošli. Potem smo morali oditi nazaj v hostel, saj je šla ura že proti enajsti, mi pa še nismo dokončno spakirali. V kuhinji smo se ustavili, kjer smo pripravili sendviče za naslednji dan, in s profesorjema padli v debato o vsem, kar smo doživeli v teh petnajstih dneh izmenjave. Hitro je bila ura polnoč, zato smo se odpravili spat, saj nas je naslednji dan čakala naporna pot proti domu.

Jurij Indihar

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Gimnazijci na Finskem: strokovno-kulturna dogodivščina

2. dan: Helsinki, potovanje v Pori

1. dan: Dolga pot